Mednarodni grafični likovni center z veseljem predstavlja Ibrahima Mahamo kot umetniškega vodjo 35. grafičnega bienala Ljubljana (15. september 2023–14. januar 2024). Umetnik je napovedal, da bo prihodnji grafični bienale zelo preprost, a bo obenem skušal slediti povezavam, ki so bile izgubljene oziroma v kontekstu bienala najbrž še nikoli niso bile izpostavljene.
Perennial Biennial je partnerstvo petih evropskih bienalov sodobne umetnosti, ki si skupaj prizadevajo za razvijanje in raziskovanje trajnostnih modelov za večletne prakse na področju bienalov.
Adriena Šimotová, ena najbolj priznanih čeških slikark in grafičark 20. stoletja, je leta 1979 na 13. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani prejela veliko nagrado in se nato v sklopu naslednjega bienala predstavila s samostojno razstavo v Moderni galeriji. Po štiridesetih letih si lahko njena subtilna dela ogledamo na retrospektivni razstavi Srečanje. Dotik in odtis., ki jo od 10. 12. 2021 do 8. 3. 2022 gosti Mednarodni grafični likovni center. Umetnica je svoje delo nekoč opisala kot praznovanje miselne in duhovne bližine.
Vabimo vas k ogledu predstavitve letošnjega bienala, ki je potekala 2. decembra 2021. O njegovem konceptu in izzivih, ki so se pojavili med pripravo, sta spregovorili Nevenka Šivavec, direktorica MGLC in umetniška vodja 34. grafičnega bienala Ljubljana, ter kuratorka bienala Tjaša Pogačar. IBA Stage omogoča bienalom, da se ob zaključku predstavijo tudi občinstvu, ki jih ni imelo priložnost obiskati v živo.
Mednarodna žirija v sestavi Lovro Japundžić, Jen Kratochvil, Sam Lackey in Poka-Yio je odločila, da veliko nagrado 34. grafičnega bienala Ljubljana prejme Johannes Paul Raether. Podelila je tudi nagrado za raziskovalno rezidenco, prejel jo je Mario Mu, ki je obenem postal tudi prejemnik nagrade občinstva. Posebno omembo pa je žirija namenila kolektivu BCAA System.
Medtem ko postkomunistični, postsocialistični in postjugoslovanski diskurzi z bolj ali manj točnim izrazom stanja zgolj utrjujejo videz nespremenljive in nestabilne sedanjosti, jugofuturizem sledi zgledu drugih etnofuturističnih gibanj, kot so afrofuturizem, sinofuturizem, baltski etnofuturizem ali hungarofuturizem, ki na taktično različne načine krepijo periferne identitete in subverzivno afirmirajo posamezne kulturne kuriozitete.
Kozmopolitanizem je zaradi globalne omreženosti in liberalnega kapitalizma postal vseprisoten tudi v sodobni umetnosti. V primeru bienalov se je povezoval predvsem s postkolonialističnim diskurzom in z univerzalnimi humanističnimi vrednotami (človekove pravice, enakopravnost, solidarnost, kritika globalnega kapitalizma). Kako danes, po izkušnji še ne zares premagane globalne pandemije, misliti o »novem kozmopolitizmu«, ki bo deloval v smeri multipolarnosti svetovne ureditve z različnimi kulturami in vrednotami? Kakšno vlogo imajo pri tem bienali in večje ciklične razstavne prireditve?
26. 10., 18.00 @ MGLC Švicarija, pogovor
Človeška racionalnost je razočarala in se sprevrgla v kaotičnost: pomagajo nam lahko druge racionalnosti, tudi racionalnosti programske kode. Na robu vsake racionalnosti pa slutimo privlačnost tistega, kar je Zunaj nje.
Predstavniki bienalov, umetniki in drugi avtorji besedil povezanih z bienali, vabljeni, da podrobneje preučite spodnji razpis zbiranja besedil za novo Perennial Biennial publikacijo. Rok za prijavo je 24. oktober 2021 ob polnoči (UTC+2).
9. 10., 17.00 @ Mala galerija Banke Slovenije
Spekulativna pripoved o prihodnosti, v kateri po letih spanja prebujena fiktivna semena pričnejo rasti in vplivati na okoliške habitate.
