Osrednja razstava Matrica: nestabilna realnost je bila osredotočena na sodobno grafiko v najširšem pomenu. Na pobudo Mednarodnega grafičnega likovnega centra, ki je predlagal tematsko izhodišče osrednje razstave, so pri razvoju in sooblikovanju ideje sodelovale posamezne galerije, ki so bile obenem prizorišča bienala: Galerija Alkatraz, Galerija Ganes Pratt, Galerija Jakopič, Galerija Kapsula in Galerija Škuc. Vsebinsko se je osrednja razstava odzvala na aktualne probleme, ki jih je umetnosti in družbi predočila kultna filmska trilogija Matrica. Odgovoriti je poskušala na tehtna vprašanja kot denimo: Ali medij ostane enak, tudi ko v svoj jezik vključi nove tehnologije? Ali se s tem povečuje občinstvo umetnosti? Kakšna je družbena moč tistih, ki imajo matrico? Ali posedovanje matrice upravičuje tudi izključno pravico razmnoževanja? Ali lahko ustvarimo popoln svet, bodisi realen bodisi virtualen?
Na osrednji razstavi je bil na ogled izbor del več kot osemdesetih mednarodno uveljavljenih in uveljavljajočih se ustvarjalcev, ki so segala od tradicionalnega in sodobnega tiska do knjig umetnikov in javnih, medijskih in računalniških intervencij. Poleg osrednje razstave so 28. grafični bienale tvorili prireditev Salon knjig umetnikov, razstava Po gogu: novo obdobje korejske umetnosti, ki je nastala na pobudo nagrajenca prejšnjega bienala, in bogat spremljevalni program.