Protektorama (aLiveForm, fed and cared for by JP Raether), Protekto.x.x 5.5.5.1 Precipitation (2017), 34. grafični bienale Ljubljana, Iskra Delta, 2021, postavitev razstave v Galeriji TR3.
Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.
Honza Zamojski, Zbiranje in srečanje (2019), 33. grafični bienale Ljubljana, Vice v lisice, 2019, postavitev razstave v Projektnem prostoru DUM.
Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.
Carlos Monroy, Bafomet. Edino inkarnirano rojstvo, performans 16. junija ob otvoritvi 32. grafičnega bienala Ljubljana, Kriterij rojstva, 2017.
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.
Pilar Quinteros, Katedrala svobode (2015), 31. grafični bienale, Nad tabo/ti, Ljubljana, 2015.
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.
Allora & Calzadilla, Premor (Afganistan v noči čarovnic IV, V) (2012) (levo); Vargas-Suarez Universal, Kodeks kozmosa (2013) (desno); Gerhard Richter, Vzorci (2011) (spredaj), 30. grafični bienale Ljubljana, Prekinitev, 2013, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.
Tania Bruguera, Tatlinov šepet št. 5, performans v Cankarjevem domu 16. novembra, 29. grafični bienale, Dogodek, Ljubljana, 2011, sklop nasilje.
Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.
Swoon, Brez naslova (2009), 28. grafični bienale, Matrica: nestabilna realnost, Ljubljana, 2009, postavitev razstave v MGLC.
Foto: Bojan Velikonja. Arhiv MGLC.
Sašo Vrabič, 27. grafični bienale, Razvezane oči nemira, Ljubljana, 2007, postavitev razstave v stanovanju.
Foto: Bojan Velikonja. Arhiv MGLC.
Hanna Oinonen, Cover (2005) (spredaj), Breathing (2005) (zadaj desno); Tuija Arminen, Slow Down (2005) (zadaj levo), izbor: Mednarodni trienale grafike Graphica Creativa, Finska, 26. grafični bienale Ljubljana, Sunek, 2005, postavitev razstave v Tobačni Ljubljana.
Foto: Tomaž Lunder. Arhiv MGLC.
Allen Ruppersberg, Pogovori 2003 (2003) (spredaj in desno, platforme v prostoru); Gostujoči založniki, Knjige umetnikov (2000–2003) (levo na platformi); Ivana Keser, Krajevne novice (1993–2003) (levo); Erik Steinbrecher, Frizura in njena gospa (2001–2003) (sredina); Raymond Pettibon, Parcele na pósodo (2001) (desno), 25. mednarodni grafični bienale, Ljubljana, 2003, postavitev razstave v Galeriji Cankarjevega doma.
Foto: Bojan Salaj. Arhiv MGLC.
Päivikki Kallio, Dialog (2001), 24. mednarodni grafični bienale, Ljubljana, 2001, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Foto: Igor Lapajne. Arhiv MGLC.
Lojze Logar, Albert & Tina (1999), 23. mednarodni grafični bienale, Ljubljana, 1999, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Arhiv MGLC.
22. mednarodni grafični bienale, Ljubljana, 1997, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Foto: Lado Mlekuž, Matija Pavlovec. Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana.
21. mednarodni grafični bienale, Ljubljana, 1995, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Foto: Lado Mlekuž, Matija Pavlovec. Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana.
20. mednarodni grafični bienale, Ljubljana, 1993, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Arhiv MGLC.
19. mednarodni grafični bienale, Ljubljana, 1991, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Arhiv MGLC.
18. mednarodni grafični bienale, Ljubljana, 1989, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Arhiv MGLC.
17. mednarodni grafični bienale, Ljubljana, 1987, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana.
16. mednarodni grafični bienale, Ljubljana, 1985, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana.
15. mednarodni grafični bienale, Ljubljana, 1983, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana.
14. mednarodni grafični bienale, Ljubljana, 1981, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana.
13. mednarodni bienale grafike, Ljubljana, 1979, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana.
12. mednarodni bienale grafike, Ljubljana, 1977, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana.
11. bienale grafike, Ljubljana, 1975, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana.
10. bienale grafike, Ljubljana, 1973, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana.
9. mednarodna grafična razstava, Ljubljana, 1971, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana.
8. mednarodna grafična razstava, Ljubljana, 1969, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana.
7. mednarodna grafična razstava, Ljubljana, 1967, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana.
6. mednarodna grafična razstava, Ljubljana, 1965, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana.
5. mednarodna grafična razstava, Ljubljana, 1963, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana.
4. mednarodna grafična razstava, Ljubljana, 1961, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana.
3. mednarodna grafična razstava, Ljubljana, 1959, zastavice držav udeleženk bienala pred pročeljem Moderne galerije.
Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana.
2. mednarodna grafična razstava, Ljubljana, 1957, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana.
1. mednarodna grafična razstava, Ljubljana, 1955, postavitev razstave v Moderni galeriji.
Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana.
Mednarodna žirija v sestavi Lovro Japundžić, Jen Kratochvil, Sam Lackey in Poka-Yio je odločila, da veliko nagrado 34. grafičnega bienala Ljubljana prejme Johannes Paul Raether. Podelila je tudi nagrado za raziskovalno rezidenco, prejel jo je Mario Mu, ki je obenem postal tudi prejemnik nagrade občinstva. Posebno omembo pa je žirija namenila kolektivu BCAA System.
Medtem ko postkomunistični, postsocialistični in postjugoslovanski diskurzi z bolj ali manj točnim izrazom stanja zgolj utrjujejo videz nespremenljive in nestabilne sedanjosti, jugofuturizem sledi zgledu drugih etnofuturističnih gibanj, kot so afrofuturizem, sinofuturizem, baltski etnofuturizem ali hungarofuturizem, ki na taktično različne načine krepijo periferne identitete in subverzivno afirmirajo posamezne kulturne kuriozitete.
Kozmopolitanizem je zaradi globalne omreženosti in liberalnega kapitalizma postal vseprisoten tudi v sodobni umetnosti. V primeru bienalov se je povezoval predvsem s postkolonialističnim diskurzom in z univerzalnimi humanističnimi vrednotami (človekove pravice, enakopravnost, solidarnost, kritika globalnega kapitalizma). Kako danes, po izkušnji še ne zares premagane globalne pandemije, misliti o »novem kozmopolitizmu«, ki bo deloval v smeri multipolarnosti svetovne ureditve z različnimi kulturami in vrednotami? Kakšno vlogo imajo pri tem bienali in večje ciklične razstavne prireditve?
