25. mednarodni grafični bienale je nadaljeval iskanje novih, sodobnemu dogajanju prilagojenih pristopov; izbor je zaupal enemu kustosu, grafiko pa je razumel v nadvse širokem pomenu besede, kot »natis odtisa«. Osrednja razstava sodobnih grafičnih del je temeljila na pomenu multiplicirane podobe kot komunikacijskega sredstva. Razstavljena dela, kot so avtorske knjige, časopisi in revije, fotokopije, avtorski plakati, časopisne intervencije, časopisni projekti in grafični listi, je povezovalo to, da so dokumentirala zamisli umetnikov o uresničenih ali neuresničenih preteklih in prihodnjih projektih.
Kustos bienala Christophe Cherix (v času bienala kustos iz Grafičnega kabineta v Muzeju za umetnost in zgodovino v Ženevi) je zasnoval bienale kot kompleksni sklop, sestavljen iz osrednje razstave sodobnih grafičnih del, dokumentarne razstave o zgodovini grafičnih bienalov od leta 1955 do leta 2003, ki jo je pripravila Breda Škrjanec, in simpozija Producenti na temo odnosa med založnikom in likovnim ustvarjalcem, ki ga je vodil Lionel Bovier.
