Prejemnik nagrade občinstva 33. grafičnega bienala Ljubljana: Honza Zamojski
Honza Zamojski, Zbiranje in srečevanje, (2019), 33. grafični bienale Ljubljana, 2019, postavitev razstave v Projektnem prostoru DUM.
Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.
Dela poljskega likovnega umetnika, oblikovalca, založnika in kustosa Honze Zamojskega (1981) črpajo iz širokega nabora medijske in umetniške prakse, od ilustracije in ilustrativnih kipov do infografike, navdihnjene s podjetniškimi sporočili in poetičnimi besednimi igrami. Honza Zamojski je avtor več kot dvanajstih knjig, med drugim: Love Letter (Ljubezensko pismo), onestar press, 2017; Four Eggs Theory (Teorija štirih jajc), samozaložba, 2015; Fishing with John (Ribarjenje z Johnom), NERO, 2013.
Na 33. grafičnem bienalu Ljubljana se je v Projektnem prostoru DUM predstavil s svojim novim delom z naslovom Zbiranje in srečevanje. Delo predstavlja arheološko najdišče, na katerem se naključno srečajo ostanki različnih medijev: skupina sintetičnih okostnjakov – pleme brezglavih Blemmyaejev – pozdravi obiskovalca, kot bi se znašel sredi obreda ali zasedanja. Ti Blemmyaeji, ki so statični, tihi in brez obraza, ponujajo prostor brez občutij, iz njih ne moremo razbrati nobene sledi čustva ali namere.
»Svoja dela ustvarjam na temelju številnih dopolnjujočih se pojmov, kot so NAKLJUČJE, RED, PONOVLJIVOST, ZAČASNOST. Izkoriščam navidezna nasprotja na področju umetnosti, kjer nemogoče postane nekaj vsakdanjega, pogosto pa se sam proces ustvarjanja projekta in razmišljanja o njem izkaže za pomembnejšega od končnega rezultata. Vsa moja dela temeljijo na mojih osebnih izkušnjah in opažanjih, zgodovini in fobijah. Z umetnostjo, ki je vsebinsko ‘objektivna’ in formalno nevtralna, se ne ukvarjam niti se nočem ukvarjati. Pri delovanju me nagonsko spodbuja to, kar me trenutno zanima. Ne glede na to, ali pišem oziroma urejam knjige ali pa delujem pri obsežnih projektih v odprtih prostorih, vsako dejanje izhaja iz osebnih izkušenj in pogosto izvira iz otroštva. Spominjanje (posamičen, pa tudi ‘kolektiven’ spomin) ni zgolj podoživljanje preteklosti, ampak predvsem izkušnja sedanjosti. Nisem sprejel določenega stališča niti se kot umetnik ne vključujem v politiko. Verjamem, da se lahko o najpomembnejših temah pogovarjamo v preprostem jeziku, zato pa se moramo izogibati patetiki in biti pošteni.« (Honza Zamojski)