Na ogled je bilo šestnajst grafik iz ciklov Lapidaire (1965/66) in CTA 102 (1965/66). Vasarelyjevo delo lahko imenujemo permutacijska umetnost, pri kateri produkti nastajajo s pomočjo kombinacij preprostih, po raznovrstnosti omejenih prvin, sestavljenih po umetnikovem vnaprej zastavljenem zbiralnem principu. Po njegovi teoriji obstaja neločljiva povezava med obliko in barvo, ki jo imenuje »plastična enotnost« in je osnova za neskončno število kompozicij in njihovih ponovitev. Z Victorjem Vasarelyjem je op art dobil najodličnejšega predstavnika.
Victor Vasarely
3. 6.–31. 8. 1967
Moderna galerija, Ljubljana