Po gogu: novo obdobje korejske umetnosti; Joonho Jeon, Kip bratov (2008) (spredaj); Moon Hyungmin, Projekt po številkah: revija za umetnost A (2001–2008) (zadaj, od leve); Lee Sea Hyun, Med rdečo – 84 (2009); Jang Min-seung & Kim Check, Iz Serije multikulture (2008), 28. grafični bienale, Ljubljana, 2009, postavitev razstave po izboru nagrajenca Joonho Jeona v Galeriji Cankarjevega doma.
Foto: Bojan Velikonja. Arhiv MGLC.
Joonho Jeon, ki ga je žirija 27. grafičnega bienala nagradila za delo v mediju računalniške animacije, se je na naslednjem bienalu odrekel samostojni razstavi in namesto nje predlagal izbor južnokorejske sodobne umetnosti. Tako se je predstavila postgogojevska generacija južnokorejskih umetnikov. Njihova dela preizprašujejo probleme razdeljene korejske družbe, ki še živi v hladni vojni. Rodili so se v šestdesetih letih. Takrat, po korejski vojni, so njihovi starši s trdim delom gradili državo. Odraščali so v sedemdesetih, ko je z ameriškimi vojaki prišla v Korejo glasba gogo in so državo preplavile množične zabave v klubih gogo, imenovanih tudi kurniki. Gogo je postal sinonim za mladinsko kulturo zadovoljstva. Ustvarjati so začeli v osemdesetih. Od predhodne generacije se razlikujejo predvsem po tem, da se zavedajo realnosti zunaj kurnika.
Umetniki: Kim Kira, Jang Minseung & Kim Check, Joonho Jeon, Lee Yongbaek, Moon Kyungwon, Lee Sea Hyun, Moon Hyungmin, Ligyung.
Kustosinja: Jeongyeon Kim.