Ljubljanski grafični bienale skozi plakat, 31. grafični bienale, Ljubljana, 2015, postavitev vzporedne razstave v NLB Galeriji Avla.
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.
Ob 60-letnici ljubljanskega grafičnega bienala je bilo na razstavi predstavljenih dvaindvajset plakatov. V končni izbor so prišli vizualno zanimivi, predvsem tisti, nastali pred letom 2001. Pregled plakatov, ki so poleg naslovnic katalogov vselej tvorili pomemben del celostne grafične podobe posameznega bienala, je bil vzporedno pregled zgodovinskega razvoja bienala, okusov časa pa tudi razvoja grafičnega oblikovanja pri nas.
Ljubljanski grafični bienale je prireditev, ki se do danes ni odrekla plakatu, čeprav se organizator zaveda njegove vrednosti, ki je danes bolj kulturnozgodovinska kot komunikacijska. V NLB Galeriji Avla smo podali izbor tistih, ki so jih vse od 1. pa do 8. mednarodne grafične razstave oblikovali umetniki na podlagi poziva za pripravo osnutka.
Prelom s tem načinom je verjetno sprožil plakat Ivana Piclja za
5. mednarodno grafično razstavo, ki je odstopal od prejšnjih, saj ni šlo več za reprodukcijo umetniškega dela z dodano tipografijo črk, pač pa za sodobno grafično oblikovanje vizualne komunikacije umetniškega dogodka. Leto kasneje je odbor k sodelovanju povabil Jožeta Brumna, ki je o vizualni podobi prireditve razmišljal celostno ter oblikoval plakat in naslovnico kataloga bienala (z reprodukcijo Rika Debenjaka), izdelal pa je tudi logotip, ki ga je oprl na oblike predhodnih Picljevih plakatov.
Od leta 1969 sta plakat in platnica kataloga predstavljala del celostne podobe prireditve. Skoraj zmeraj je ta imela za podlago konkretno umetniško grafiko, po letu 1975 pa grafiko enega od nagrajenih umetnikov predhodnega bienala. Tako so bile podlage po letu 1971 grafike Janeza Bernika, Adriane Maraž, Tetsuye Node, Andreja Jemca, Lojzeta Logarja, Dana Allisona, Güntherja Ueckerja in drugih.
Ustaljeni način je bil prekinjen s 24. mednarodnim grafičnim bienalom v novem tisočletju. Ta je prinesel revitalizacijo prireditve, ki je bila zamišljena kot proces, ki naj preveri strukturo prireditve, notranjo organiziranost, odnose do domače in mednarodne javnosti in kuratorsko delo, prinesel pa je tudi nove promocijske prijeme z novimi oblikami in orodji ter poenotenjem celostne podobe prireditve. Tako kot konceptualna drugačnost vsakega prihodnjega bienala je postala stalnica tudi vsakič druga celostna podoba drugega oblikovalca ali oblikovalske skupine s popolno svobodo uporabe vizualij. Umetniška grafika kot podlaga za vizualno komunikacijo je s plakata izginila, nadomestili so jo grafični elementi, ki so sestavljali celostno podobo vsake prihodnje prireditve.
Avtor razstave: MGLC.
Koordinatorka: Petra Klučar.