Janez Bernik, 3. 4. 1985, 1985, jedkanica in akvatinta; spremljevalna razstava, 19. mednarodni grafični bienale, Ljubljana, 1991.
Ker je predvidena osebna razstava Emilia Vedove odpadla, se je organizacijski odbor odločil, da za jesen predvideno razstavo del Janeza Bernika predstavi že v času bienala. Na ogled je bil izbor jedkanic in akvatint iz obdobja 1955–1990, torej od šestdesetih let, ko se je umetnik mednarodno uveljavil kot ena od vodilnih osebnosti mlade likovne generacije, in vse do faze, ko je motivno v ospredje stopila moška figura. Slednja se pojavlja predvsem v podobi Križanega, v kateri Bernik prepoznava moški princip duhovnosti. V svojem izvirnem ustvarjalnem opusu, v samoiskanju in preizkušanju se po besedah Zorana Kržišnika izkazuje kot »nezamenljiv mojster sodobnega izraza in napovedovalec prihodnosti«.