Mirójevo ime se je vrnilo na Mednarodni grafični bienale v Ljubljani, kjer je leta 1965 skupaj z Victorjem Vasarelyjem prejel veliko nagrado bienala. Joan Miró je bil umetnik nemirnega duha, ki je vedno preizkušal nove načine ustvarjanja na področju likovne umetnosti. Leta 1956 se je preselil na Majorko, na posestvo Son Abrines, kjer je odprl svoj prvi slikarski atelje in kjer je leta 1959 kupil še sosednjo posest Son Boter. Tu je poleg kiparskega ateljeja ustanovil tudi ateljeja za litografijo in globoki tisk. V tem okolju je neutrudno ustvarjal in se zavedal neizmernih možnosti razširjanja, ki jih ti umetniški mediji omogočajo. Ker ga je skrbelo, da se ateljeji ne bi ohranili in da jih nove generacije umetnikov ne bodo mogle uporabljati, jih je zapustil mestu Palma, kjer je nastal današnji sklad Fundació Pilar i Joan Miró. Od takrat naprej so na Mirójevo željo ateljeji gostili veliko pomembnih domačih in tujih umetnikov, ki so v njih ustvarjali dela, ki so danes del stalne zbirke fundacije.
Na 30. grafičnem bienalu Ljubljana so se Mirójevi grafični ateljeji predstavili s petimi projekti, ki jih je v dolgoletnem obdobju ustvarilo pet umetnikov. Poleg tega je bil prikazan celotni ustvarjalni postopek devetega ponatisa grafike iz serije Psi (Els gossos) Joana Mirója, in sicer model, matrica in poskusni odtis, ki jih je umetnik ustvaril v svojih ateljejih.
Razstava je nastala v sodelovanju s fundacijo Fundació Pilar i Joan Miró a Mallorca.
Umetniki in umetnice: Wolf Vostell, Wayne Crothers, Democracia, Antonio Miralda in mlada skupina umetnikov, ki je nastala pod okriljem Patricie Gómez in Marie Jesús González.
Kustosinja: Elvira Cámara López.