Bogdan Borčić, Križ, 1993, barvna akvatinta in suha igla; prejemnik nagrade za slovenskega umetnika, 20. mednarodni grafični bienale, Ljubljana, 1993.
Na ogled je bilo petnajst grafičnih listov, ki so nastali med letoma 1984 in 1994. Bogdan Borčić je pomembni predstavnik slovenskega visokega modernizma in minimalizma ter eden od predstavnikov ljubljanske grafične šole. Njegov bogati grafični opus jasno razkriva umetnikov likovni razvoj od svojevrstno obdelanih obmorskih motivov, ki se v naslednji fazi očistijo zgovorne predmetnosti in v prostor postavijo en sam predmet – školjko, ki se postopoma razblinja in spreminja v razpoko, do popolne odsotnosti predmeta in odslikavanja realnega sveta. Dela, ki so bila predstavljena na razstavi, spadajo v slednjo fazo. Na njih spregovorijo likovni elementi (črta, ploskev, barva) sami zase v natančno zamišljenem načrtu. Vsebina postane energija znotraj vizualne strukture in napetost med posameznimi likovnimi elementi.