Ibrahim Mahama imenovan za umetniškega vodjo 35. grafičnega bienala Ljubljana

Mednarodni grafični likovni center z veseljem predstavlja Ibrahima Mahamo kot umetniškega vodjo 35. grafičnega bienala Ljubljana (15. september 2023–14. januar 2024).

Mahama prihaja iz Gane, države, ki je od poznih petdesetih let prejšnjega stoletja do leta 1966, ko so vojaške sile strmoglavile prvega ganskega predsednika Kwameja Nkrumaha, z Jugoslavijo ohranjala tesne vezi. Mahamovo zanimanje se že dolgo usmerja v gansko infrastrukturo iz obdobja po osamosvojitvi, še posebej v zgradbe, nastale v okviru Nkrumahovega socialističnega programa, s katerim si je prizadeval za gansko samozadostnost. Ta infrastruktura je bila kasneje v celoti opuščena. V tem obdobju je še posebej pomemben vpliv, ki so ga imeli arhitekti iz nekdanje Jugoslavije na izgradnjo institucionalnih objektov, kot je recimo Univerza v Kumasiju. Ibrahim Mahama sprejema vabilo za umetniško vodenje ljubljanskega grafičnega bienala kot izziv in priložnost, da razišče ta del zgodovine in znova obudi nekatere izgubljene trenutke ali splete vezi, ki so nekdaj obstajale med Gano in Jugoslavijo.

Umetnik je napovedal, da bo prihodnji grafični bienale zelo preprost, a bo obenem skušal slediti povezavam, ki so bile izgubljene oziroma v kontekstu bienala najbrž še nikoli niso bile izpostavljene. V središču njegovega zanimanja bo tako (ponovno) vzpostavljanje tovrstnih povezav, še posebej slovenske umetnostne skupnosti z umetniki iz tujine, s čimer si bo v okviru 35. grafičnega bienala Ljubljana prizadeval za medcelinske umetniške izmenjave.

Ibrahim Mahama

Vizualni umetnik Ibrahim Mahama se je rodil leta 1987 v Tamaleju v Gani. Živi in dela v Akri, Kumasiju in Tamaleju. Razstavljal je na številnih mednarodnih prizoriščih, kot so beneški bienale, bienale v Sydneyju, Galerija Saatchi v New Yorku, K21 v Düsseldorfu, muzej sodobne umetnosti Broad v Michiganu, Muzej umetnosti v Tel Avivu in številna druga.

Najbolj je znan po delih, v katerih celotne zgradbe prekrije s skupaj sešitimi rabljenimi vrečami iz jutovine. Uporablja vreče za kakav z lokalnih tržnic v Gani, ki tako dobijo novo namembnost. Svoja dela predstavlja na ganskih tržnicah in v galerijah. S premišljeno izbiro razstavnih prostorov podaja kritičen premislek vrednostnega sistema, ki je s temi materiali neločljivo povezan.

Umetnika zastopa ena od vodilnih svetovnih galerij White Cube iz Londona, dobiček od svoje umetniške prakse pa Mahama namenja vzpostavitvi kulturnih in izobraževalnih institucij v Gani in njihovi podpori. S svojim delovanjem razvija načine, kako obdržati sodobno afriško umetnost na celini. Leta 2019 je odprl tako imenovani »artist-run« projektni prostor Savannah Centre for Contemporary Art (SCCA) v Tamaleju, leto pozneje pa še obsežen kompleks umetniških studiev Red Clay v bližnjem Janna Kpennu. Za obe prizorišči, ki vključujeta razstavne in umetniško-raziskovalne prostore kot tudi rezidenčni center, bi lahko rekli, da predstavljata Mahamov prispevek k razvoju in širitvi sodobnoumetniške scene v Gani. Leta 2021 je v nekdanjem silosu v Tamaleju vzpostavil še umetniški center Nkrumah Volini.

35. izdaja ljubljanskega bienala nastaja v sodelovanju s številnimi mednarodnimi in nacionalnimi partnerji, vključno z Galerijo Cukrarna, nedavno prenovljeno rafinerijo sladkorja iz leta 1828, ki je kot razstavni in uprizoritveni prostor zdaj namenjena predstavitvam sodobne umetnosti.