Honza Zamojski, eden najizvirnejših poljskih umetnikov mlajše generacije, o svojem ustvarjanju in pogledu na umetnost

»Svoja dela ustvarjam na temelju številnih dopolnjujočih se pojmov, kot so NAKLJUČJE, RED, PONOVLJIVOST, ZAČASNOST. Izkoriščam navidezna nasprotja na področju umetnosti, kjer nemogoče postane nekaj vsakdanjega, pogosto pa se sam proces ustvarjanja projekta in razmišljanja o njem izkaže za pomembnejšega od končnega rezultata. Vsa moja dela temeljijo na mojih osebnih izkušnjah in opažanjih, zgodovini in fobijah. Z umetnostjo, ki je vsebinsko ‘objektivna’ in formalno nevtralna, se ne ukvarjam niti se nočem ukvarjati. Pri delovanju me nagonsko spodbuja to, kar me trenutno zanima. Ne glede na to, ali pišem oziroma urejam knjige ali pa delujem pri obsežnih projektih v odprtih prostorih, vsako dejanje izhaja iz osebnih izkušenj in pogosto izvira iz otroštva. Spominjanje (posamičen, pa tudi ‘kolektiven’ spomin) ni zgolj podoživljanje preteklosti, ampak predvsem izkušnja sedanjosti. Nisem sprejel določenega stališča niti se kot umetnik ne vključujem v politiko. Verjamem, da se lahko o najpomembnejših temah pogovarjamo v preprostem jeziku, zato pa se moramo izogibati patetiki in biti pošteni.«
(Honza Zamojski, prejemnik nagrade občinstva na 33. grafičnem bienalu Ljubljana)