Jezik za izmenjave in dialog, oko za vizualno mišljenje, uho za zvok in tišino, koža za čutenje in temperaturo, nos za voh in okus (ali odsotnost tega), pljuča in prepona za upočasnitev in ritem, okostje in mišice za podporo in iztezanje, želodec, črevesje, jetra, ledvice in vranica za refleksivno sintezo, ščitnica, žolčnik in trebušna slinavka za predelavo in izločanje, genitalije za trenje, stimulacijo in reprodukcijo, kri, vene in arterije za neverbalno prenašanje, živčni sistem za ergonomski refleks, možgani za sposobnost vnovičnega učenja ter vedoželjnost in srce kot kompleksno torišče, ki ga skupaj tvorijo umetniška dela.
Metabolični muzej-univerza (MM-U), ki ga je v sodelovanju s snovalko koncepta Clémentine Deliss razvila skupina študentov Univerze za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju, je predstavil začasno eksperimentalno infrastrukturo, ki je v času 33. grafičnega bienala Ljubljana kot neke vrste benigni tumor zavzela različna prizorišča v Ljubljani. MM-U je s preoblikovanjem ergonomskih okvirov recepcije in s premeščanjem pričakovanj, ki je izhajalo iz preprostih gest, ki dajejo prednost spokojnosti in refleksiji, spodbujal dialog med posameznimi umetniškimi deli. Mobilna oprema, ki jo je ekipa MM-U oblikovala po estetiki mobilnih hišic, je obiskovalcem ponujala prostor, kjer so lahko sedli, brali, poslušali predavanja, izmenjali poglede ali sodelovali v kateri od vaj. Na zložljivih stolih so bili nameščeni jezična mizica, mrežnična lučka in mini projektor, s katerimi so lahko obiskovalci v prazen prostor med razstavljenimi predmeti projicirali podobe in informacije, kar jim je omogočilo, da so instalacijo zasipali z lastnimi vsebinami in tako ustvarili sebi prilagojen atlas podob.
Metabolični muzej-univerza je vsak dan potekal na drugem bienalskem prizorišču. Namesto oddelkov univerze so bili tukaj organi, namesto programa dogodkov so člani gostujoče fakultete predlagali niz dražljajev, s katerimi so naslovili in na igriv način razčlenili dotedanje razstave kolektiva Slavs and Tatars. Vsak dan je bil v ospredju razmislek o drugem organu. Organi v tednu so zajemali Dan pljuč (performans), Dan jezika (govor in prevajanje), Dan oči (vizualno mišljenje), Dan možganov (humor in satira), Dan kože (čustva), Dan jeter (razstrupljanje) in Dan srca (zaupanje in zavezništvo). MM-U si je v sodelovanju z lokalnimi in mednarodnimi umetniki, znanstveniki, zgodovinarji, neodvisnimi misleci in študenti različnih disciplin z različnimi ozadji prizadeval za krepitev demokratičnega etosa, saj je z dovajanjem kisika v tkivo muzeja sprožil emancipatorni proces, s tem pa ga je iz kraja nadzorovane potrošnje preoblikoval v prostor sodelovanja in raziskovanja.
MM-U je bil odprt za vsakogar, vsak obiskovalec je bil morebitni študent. Vaje, s katerimi je kot free-style izobraževalna infrastruktura obravnaval problematiko bližine vizualnega, so bile pomemben prispevek k iskanju novih metafor, okolij in podob, ki lahko povečajo vidnost pomembnih vprašanj, ki vplivajo na naša življenja in skupnost.
Nastal je v produkciji Oddelka za oblikovanje razstav in scenografijo Univerze za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju v sodelovanju s 33. grafičnim bienalom Ljubljana z naslovom Vice v lisice in Mednarodnim grafičnim likovnim centrom. Projekt je bil skupno delo naslednjih avtorjev: Francesca Romana Audretsch, Janina Capelle, Lizzy Ellbrück, Teresa Häußler, Diane Hillebrand, Cécile Kobel, Christina Scheib pod vodstvom prof. dr. Clémentine Deliss in v sodelovanju s prof. Andreasom Müllerjem in prof. dr. Matthiasom Bruhnom.