Leja Jurišić, Najlepši trenutki so najkrajši, 32. grafični bienale Ljubljana, 2017, performativna instalacija 16. junija na Ministrstvu za kulturo RS.
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.
Performativna instalacija o samoumevanju negacije subjekta. Izhodišči za instalacijo Brez besed sta bili pesem Jureta Detele Kriterij rojstva in A Perfect Day, performans italijanskega umetnika Maurizia Cattelana. Plesalka Leja Jurišić je bila v svoji instalaciji viseče telo, ki mu je bila s silo odvzeta subjektivizacija, zato je bilo fiksirano.
»Najlepši trenutki so najkrajši; nahajajo se tik za eno in tik pred drugo bolečino. Moji so in jih ne dam.«
(Leja Jurišić)
Kustosinja: Yasmín Martín Vodopivec.
Koprodukcija: MGLC in Društvo Pekinpah.