Biti danes državljan sveta?

Naslov konference je povzet po naslovu dialoškega predavanja, ki ga je sodobni mislec t. i. novega kozmopolitizma Anthony Kwame Appiah izvedel leta 2012 na Univerzi Princeton. Appiah je starodavno idejo kozmopolitizma o svetu kot kozmosu, ki se je začela s starogrškimi filozofi in se ohranila vse do razsvetljenstva in do Kanta, prilagodil dilemam sodobnosti in v kontekstu pospešeno globalizirajočega se sveta postavil vprašanje, ali sprejeti vrednote vseh kultur sveta, ali vse kulture sveta prilagoditi absolutnemu moralnemu kodeksu, ali pač najti neko srednjo pot, ki jo predlaga tudi Appiah.

Kozmopolitizem je na splošno ideologija enakosti vseh ljudi, ki predpostavlja, da smo vsi ljudje državljani sveta. Zaradi globalne omreženosti sodobnega sveta in razraščanja liberalnega kapitalizma je ideja kozmopolitizma postajala vseprisotna, tudi na polju sodobne umetnosti, na katerem so bienali in ostale velike ciklične razstave postali najpomembnejše prizorišče liberalnega kozmopolitizma. Bienalski kozmopolitizem se je povezoval predvsem s postkolonialističnim diskurzom in z univerzalnimi humanističnimi vrednotami: z enakimi možnostmi za vse, s solidarnostjo, gostoljubnostjo, s človekovimi pravicami, s kritiko globalnega kapitalizma. Ideja kozmopolitizma je bila hkrati pogosto kritizirana kot krinka za omogočanje in širjenje taistega globalnega liberalizma in kapitalizma. Chantal Mouffe je v svoji kritiki novega kozmopolitizma opozorila, da je problem v sami ideji kozmopolitske demokratičnosti in kantovskega abstraktnega univerzalizma. Mouffova, seveda, ne nasprotuje mednarodni recipročnosti in solidarnosti. Kljub temu pa bi bilo po njenem nujno opustiti idejo o možnosti sveta »onkraj vsakršne hegemonije« in namesto tega razvijati multipolarni svetovni red, ki se zgleduje po številnih kulturah in vrednotah. Tovrstne kritične misli postajajo vse bolj nujne v bienalskem diskurzu, kjer univerzalne humanistične vrednote, sicer pozitivne same po sebi, vseeno onemogočajo jasen vpogled v politične in ideološke ustroje.

Novi kozmopolitizem se bo moral danes, po izkušnji še ne zares premagane globalne pandemije, ki bo, kot kaže, dodobra pretresla svet umetnosti, preoblikovati v drugačno obliko kozmopolitizma.

Sodelovali so Alia Swastika, Sami Al Daghistani, Aljoše Pužar, Mahret Ifeoma Kupka, Jo-Anne Birnie Danzker in Kostis Stafylakis.

 

Konferenca Biti danes državljan sveta? je del projekta The Perennial Biennial (2018–2022), ki poteka kot partnersko sodelovanje z namenom premisleka in širjenja polja bienalskih praks ter povezovanja s krovno organizacijo International Biennial Associacition (IBA).

Projektne aktivnosti obsegajo raziskovanje in refleksijo bienalskih praks, povezovanje sodelavcev, izmenjavo strokovnega znanja in modelov trajnostnih praks. Projekt je namenjen ustvarjanju dinamične platforme za sodobno umetnost na lokalni, evropski in globalni ravni.

Partnerji v projektu:
Mednarodni grafični likovni center (MGLC)
Liverpool Biennial of Contemporary Art
Bergen Assembly
Berlin Biennale for Contemporary Art
Riga International Biennial of Contemporary Art (RIBOCA)

Vsebinska zasnova konference:
Nevenka Šivavec

Organizacijski odbor konference:
Nevenka Šivavec, Dušan Dovč (Grafični bienale Ljubljana/MGLC), Sam Lackey (Liverpool Biennial of Contemporary Art), Ingrid Haug Erstad (Bergen Assembly), Gabriele Horn (Berlin Biennale for Contemporary Art), Anastasia Blokhina (Riga International Biennial of Contemporary Art)

Podpora: Ustvarjalna Evropa, program EU za evropske kulturne in ustvarjalne sektorje