Režija Neža Knez, Philipp Staab in Diane Hillebrand
DAN PLJUČ se posveča gesti kot raziskovalnemu dejanju, ki leži na presečišču telesnega gibanja, dejanj na podlagi pravil in signifikacije.
Philipp Staab bo uvodoma predstavil francoske koncepte matematike in to filozofijo povezal s primeri iz evropske in ameriške umetnostne prakse 20. stoletja. S to sopostavitvijo namerava razkriti določene produktivne stike med pojmi ‘discipline’, ‘telesa’ in ‘formalizma’. Primeri, ki segajo od pedagoškega dela na področju geometrije do tehnik askeze, ki jih je razvil sam, ponujajo razumevanje matematike kot snovne, eksperimentalne dejavnosti. Za konec predstavi pozitivno branje ‘discipline’ kot pripomočka za samoregulacijo in preobrazbo.
Neža Knez v akciji preizprašuje percepcijo (ne)razumevanja. Kaj je a, kaj je b? Kaj je beseda, stavek, ali kaj je govor? Kaj je telo in kako mislimo (skozi) telo? Glas proizvede govor in ga obenem tudi ruši ali luknja. Umetnica skozi verbalni “ne-smisel” poskuša sodelujočega (ki je tako govorec kot tudi poslušalec) premakniti preko izrečenega in slišanega jezika, kajti meni, da manj kot slišimo in razumemo, bolj si želimo slišati in razumeti. Obiskovalci so povabljeni, da se namestijo na stole in na glas preberejo besedilo v jeziku, ki ga ne poznajo. S tem pa tudi poslušalci ostanejo pri novem zakonu “nerazumljenega”. Performans raziskuje vzdržljivost sodelujočih ter relacije nedotakljivosti različnih form in iluzij. Kako dolgo so obiskovalci pripravljeni ostati in poskušati ter misliti takšne informacije?
Več o Metaboličnem muzeju-univerzi lahko preberete tukaj: https://bienale.si/metabolicni-muzej-univerza/