Regina José Galindo (1974), prejemnica velike nagrade 29. grafičnega bienala, pripada generaciji gvatemalskih umetnikov, ki so ustvarjali v letih največjega nasilja v svoji državi in se razvijali v letih političnega odpiranja in modernizacije, ki sta sledila obdobju državljanske vojne (1960−1996). Deluje v polju performansa, s svojim delom pa se pogosto odziva na aktualne družbenopolitične situacije. Ura anatomije ponazarja poetiko njenega ustvarjalnega opusa in odpira vprašanja o dodelitvi spolnih, kulturnih in družbenih identitet. Umetnica deluje v neprestanem nihanju med pesniškim jezikom in telesno akcijo, individualnostjo in kolektivnostjo, med lokalnostjo in globalnostjo. Na ta način izpostavlja razpršenost identitet, ki z metaforizacijo zgodovinskosti spregovorijo o eksistencialnih konfliktih.
»Pesništvo, poetična forma je rdeča nit v mojem ustvarjanju. Ko govorim o pesništvu, nimam v mislih zgolj uporabe besed, ampak celoten pogled na življenje. Pesniški pristop k življenju zame pomeni, da gledaš nanj z različnih zornih kotov in odkrivaš nove stvari, segaš onkraj naučenih pomenov, ki jih od tebe pričakuje sistem.« (Regina José Galindo v intervjuju za Dnevnik,
5. oktobra 2013)
Kuratorka: Yasmín Martín Vodopivec.