Umetniški dogodek – osrednja tema 29. grafičnega bienala – je doživljal izjemen razvoj že v 20. stoletju in tudi danes se kaže kot privilegiran izrazni medij. Izvajajo ga različni akterji s področja sodobne vizualne umetnosti v širokem spektru pojavnih oblik. Na osrednji razstavi, ki je poskušala kar najbolje orisati zagon in vitalnost tega trenda, so bili predstavljeni izbrani umetniški dogodki, ki so se navezovali na štiri različne, za sodobno umetnost značilne tematske sklope: velikodušnost, nasilje, praznino ter iskanje svetega in ritualnega. Te vsebine so bile izrecno izbrane tudi zato, ker dogodki, ki jih tematizirajo, obenem ustrezajo zahtevi, da niso novosti niti v umetnostni ikonografski motiviki niti v dejanskih človeških ali družbenih praksah. Dogodek, v katerem se lahko nekaznovano udeležimo nasilja, »šamansko« nasilje nad samim seboj, dionizični, absurdni ritual ali vzpostavitev idilične communitas, da bo zaužila skupni obed, so namreč prakse, za katere bi lahko rekli, da jih udejanjamo in tudi upodabljamo že tisočletja.
Bienale je z osrednjo razstavo ter obširnim programom umetniških in teoretskih dogodkov zastavil pomenljiva vprašanja: Zakaj in kako je danes prav dogodek lahko ustrezen nosilec za tako različne umetniške namene, poetike in vsebine? Ali izbira tega medija odgovarja na specifične impulze in praznino v našem »desakraliziranem« vsakdanjiku? Kakšne so potencialne nevarnosti takšnega razvoja, saj vse bolj poteka v povsem formaliziranem okviru umetniških ustanov, ki v zadnjih desetletjih ne le hranijo in razstavljajo sodobno umetnost, temveč jo tudi naročajo in producirajo? Tako so postale naročnik sodobne umetnosti, ki je podobnega tipa in razsežnosti, kot sta bila nekoč le plemstvo in Cerkev.
Na osrednji razstavi Dogodek je bilo predstavljenih devetinpetdeset projektov (devetnajst na temo darežljivosti, enaindvajset na temo nasilja, devet na temo rituala in deset na temo praznine). Izvedenih je bilo osemnajst umetniških in sedem teoretskih dogodkov (maraton, simpozij in pet pogovorov z umetniki).
* Umetniška dela zaradi specifične zasnove tega bienala praviloma niso bila na novo naročena, temveč so umetniki sodelovali z izvedbo že obstoječih ali posebej za Ljubljano prilagojenih del.
