33. grafični bienale Ljubljana je kuriral umetniški kolektiv Slavs and Tatars. Ne pozabimo, da je na 32. izdaji bienala z naslovom Kriterij rojstva osrednjo vlogo kuratorja kot tistega, ki izbere predstavljena dela, dobil samodejni verižni mehanizem, s katerim je bil izbor v celoti prepuščen umetnikom. Ker so Slavs and Tatars sodelovali na tem bienalu, je Kriterij rojstva na prav poseben način vplival na zasnovo tokratnega bienala.
Komedija, ironija, kritika, protest – satira je v zgodovini prevzemala različne vloge, od oblike popularne filozofije do pikre kritike, od sproščujoče zabave do udarnega aktivizma. Danes, ko je v zahodni družbi na pohodu totalitaristična miselnost, smo znova priča razcvetu različnih oblik komedije. Osrednja razstava Vice v lisice je zato glede na pretekle funkcije satire sprožala razmislek o pojavnih oblikah tega žanra v sodobnem času. Je res, kot je trdil George Orwell, vsaka šala že majhna revolucija? Ali je nasprotno smeh zgolj ventil za sproščanje pritiskov in napetosti, ki bi sicer vodili v politični prevrat?
Kuratorji bienala so o satiri razmišljali iz specifičnega zornega kota. Zanimalo jih je namreč presečišče med satiro in grafiko, ki se ju je v zgodovini povezovalo s prepričanjem, da sta orodje demokratičnosti, da sta žanr oziroma medij, prek katerega v družbo pronica glas ljudstva. Bienale je tako poskušal osvetliti, kako grafični jezik razumeti kot orodje prenašanja satirične vsebine oziroma kako grafika z uporabo ironije in smešenja spodbuja vznik te izrazito trdožive in aktualne oblike kritike. Če je dostopnost tiska na začetku 20. stoletja privedla do neslutenega razmaha satiričnega časopisja, pa so iz vizualne zasičenosti našega časa vzniknili novi estetski jeziki. Plodnost grafičnega se v digitalni dobi, ko množična komunikacija poteka predvsem prek družbenih medijev, kaže v obliki mema, protestnega plakata in podobnih virtualnih izrazov. Ta produkcija je pogosto označena za neokusno in slabo, vendar je ne moremo zaobiti.
Grafični bienale Vice v lisice je v skladu s svojo globalno usmeritvijo predstavil izbor umetnikov iz regije (Slovenija, Poljska, Ukrajina, Gruzija in Bolgarija) in tudi širše (Kitajska, Iran, Velika Britanija in ZDA), ki v sklopu svojih raznoterih praks uporabljajo samosvoje grafične jezike. Poleg zgodovinskega dela je razstava predstavila tudi dela sodobnih umetnikov, založnikov, teoretikov, aktivistov, novomedijskih polemikov, stand up komikov in drugih. Celostno grafično podobo bienala je ustvaril Nejc Prah, nagrajenec Prešernovega sklada, in zanjo s svojo oblikovalsko in naročniško ekipo prejel nagrado brumen.
