Grafični bienale Ljubljana je leta 2005 praznoval petdeset let neprekinjenega delovanja. Prireditev z naslovom Sunek je govorila o moči bienala, ki je pol stoletja ponujal pregled grafične ustvarjalnosti z vsega sveta, premikal meje slovenskega kulturnega prostora in zaznamoval tudi mednarodni grafični svet. Koncept 26. grafičnega bienala je pripravil Jure Mikuž, ki je k sodelovanju povabil vrsto ustanov, ki se ukvarjajo z grafiko. Odzvalo se jih je osemnajst in so nato samostojno kurirale vsaka svojo sekcijo v prostorih ljubljanske tobačne tovarne. Prvi osnutki bienala so oživeli že s simpozijem decembra 2004 v Mednarodnem grafičnem likovnem centru.
Osrednja razstava Sunek je tako na 2600 kvadratnih metrih površine v opuščenih, a impozantnih tovarniških prostorih predstavila raznolike poglede na sodobno grafiko in proces kot način priprave razstave. Osemnajst vabljenih ustanov z vseh koncev sveta (od Evrope, Azije, Afrike do obeh Amerik), zastopnic različnih institucionalnih vlog kompleksnega sveta umetnosti – od muzejev, tradicionalnih grafičnih delavnic, digitalnih produkcijskih centrov, nacionalnih knjižnic in producentov bienalskih oz. trienalskih grafičnih razstav –, je s svojim izborom umetnikov in umetniških del ter njihovimi predstavitvami jasno pokazalo, da je tradicionalni koncept grafike izgubil svojo prevlado. Osrednja bienalska razstava je pokazala na vrednost, pomen in moč ideje, ki se lahko uresniči v celoti ali deloma skozi grafični medij. Ta pristop je omogočil tudi prikaz raznovrstnosti umetnosti, ki obstaja v sodobnem globaliziranem svetu.
26. grafični bienale, ki je opustil oznako mednarodni in prvič v zgodovini prireditve dobil naslov – Sunek –, je zasnovalo deset galerij in produkcijskih hiš, osem bienalov in trienalov, kar enaindvajset kustosinj in kustosov ter sto devetinštirideset umetnic in umetnikov. Razstavljenih je bilo več kot tristo umetniških del, večinoma novejših, nastalih po letu 2000 in ustvarjenih posebej za bienale.
