24. mednarodni grafični bienale so zaznamovale nekatere spremembe s poudarkom na vsebini grafike v kontekstu nastajajoče globalne umetnosti, prestopanja fizičnih mej prizorišča prireditve (hkrati se dogaja v krajih zunaj Ljubljane, v tujini, v različnih medijih, na plakatnih mestih ter na javnih digitalnih zaslonih) in nove notranje organizacijske strukture. Omenjena izvedba pomeni prelomnico v zgodovini grafičnega bienala, njegovo radikalno modifikacijo in revitalizacijo. Vsebina je poudarila umetniški, socialni, politični in ekonomski pomen do potankosti ponovljive množične in cirkulirajoče vizualne informacije in likovne podobe, štirje razstavni sklopi pa so poudarili različne vsebinske elemente sodobne umetnosti.
24. grafičnemu bienalu je Grafični kabinet (Calcografia Nacional) Kraljeve akademije lepih umetnosti San Fernando (Real Academia de Bellas Artes de San Fernando) iz Madrida podelil posebno mednarodno nagrado za inovativnost na grafičnem področju. Dobitnik velike častne nagrade bienala Damien Hirst pa je Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru podaril serijo trinajstih sitotiskov Zadnja večerja (1999), kar priča o kredibilnosti prireditve, ki jo je 24. izdaja samo še utrdila in poglobila.
Kustosinja osrednje razstave Svet grafike Breda Škrjanec je svojo izbiro del utemeljila na vprašanjih, kako se izvirna narava tiska oziroma multipliciranja podobe in sporočila kaže v množično prisotnih dobrinah in kje so skupne točke med umetnostjo in vladajočimi ideologijami. Izbor je bil vezan na grafiko, razumljeno v najširšem pomenu besede, kjer ni vrednostnega razlikovanja med grafiko in tiskom. Če so bienalske prireditve doslej prikazovale predvsem raznolikost svetovnega grafičnega snovanja, je tokratni bienale prvič vpeljal kuratorske razstave.
